{"id":717,"date":"2020-09-21T07:10:12","date_gmt":"2020-09-21T07:10:12","guid":{"rendered":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/?p=717"},"modified":"2021-10-11T12:06:20","modified_gmt":"2021-10-11T12:06:20","slug":"cutni-sprehod-na-daljavo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/","title":{"rendered":"\u010cutni sprehod \u201cna daljavo\u201d"},"content":{"rendered":"

Leto 2020 je leto improviziranja in eksperimentiranja. Razlog je znan. Tako imenovano socialno distanciranje, ki seveda ni ni\u010d drugega kot fizi\u010dno distanciranje, je v slu\u017ebi prepre\u010devanja \u0161irjenja virusa Covid-19 poseglo tudi v izvedbo Sejma akademske knjige Liber.ac<\/a>. Ta je bil, kot vsako leto, namenjen promociji akademske knji\u017ene produkcije v \u0161ir\u0161i javnosti, a je tokat potekal \u00bbdruga\u010de\u00ab, po \u00bbkarantensko\u00ab. Sejem je, kot pravijo njegovi organizatorji, \u00bbzasnovan kot tridnevna javna prireditev s spremljevalnim programom, s katero se v slovenskem prostoru uveljavlja nov tip knji\u017enega sejma, obenem pa se vzpostavlja novo kulturno in komunikacijsko sredi\u0161\u010de\u00ab. Praviloma poteka v parku Foersterjev vrt in bli\u017enji okolici, leto\u0161njega maja pa se je prireditev v najve\u010dji meri odvila na razli\u010dnih spletnih platformah.<\/p>\n

Tokratno edicijo so organizatorji s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani naslovili Stopinje v mestu<\/i><\/a> in jo namenili odkrivanju kulturnih, umetni\u0161kih, raziskovalnih in znanstvenih sledi v Ljubljani ter njihovemu ume\u0161\u010danju v \u010das in prostor. V tem pogledu je Liber.ac 2020 zasledoval podobne cilje, kot jih zasledujemo v projektu SENSOTRA<\/a>. Zato je bilo smiselno, da v neki obliki sodelujemo. Prvotna zamisel izvedbe je bila, da bi Rajko Mur\u0161i\u010d, Sandi Abram in Bla\u017e Baji\u010d pripravili sprehode, ki bi se osredinjali okoli zvo\u010dno-slu\u0161ne izku\u0161nje, ve\u010d\u010dutnega dojemanja okolice in preteklih do\u017eivetij v konkretnem prostoru. Ti sprehodi so bili vsekakor mi\u0161ljeni kot dejanski, \u00bbfizkulturni\u00ab sprehodi v skupini, kjer bi udele\u017eenke in udele\u017eenci med seboj delili vtise in razmi\u0161ljanja. Toda kaj ko tovrstna dru\u017eenja v \u010dasu pandemije niso bila dovoljena. In \u010deprav se je \u010dez pomlad izkazalo, da lahko marsikatero re\u010d opravimo po spletnih platformah, pa hoja v skupini po mestu gotovo ni med njimi. Poiskati je bilo treba drugo re\u0161itev. Zato je sledilo nekaj improviziranja in eksperimentiranja<\/a>.<\/p>\n

Padla je odlo\u010ditev, da se udele\u017eenke in udele\u017eenci sicer sestanemo prek spleta, kjer se pred in po sprehodu pogovorimo, sprehod pa vsak opravi sam ali v dru\u017ebi \u010dlanic in \u010dlanov njenega oziroma njegovega gospodinjstva. Najprej je to pomenilo, da smo dolo\u010dili \u00bbpravila igre\u00ab t. i. \u010dutnih sprehodov: odmerili smo \u010das za sprehod \u2013 trajali naj bi do 20 minut, fotografiranje in snemanje sta sicer bili za\u017eeleni, a omejeni (omejevanje smo vzpostavili z namenom spodbujanja prisostvujo\u010dih k slikanju oziroma snemanju zgolj tistih res najbolj pomembnih in zanimivih zaznav), udele\u017eenke in udele\u017eenci pa naj takoj, ko se vrnejo s sprehoda, strnejo svoje vtise v kraj\u0161em zapisu, kasneje pa lahko pripravijo, \u010de \u017eelijo, dalj\u0161o pisno refleksijo: nekatere prispele refleksije si lahko preberete spodaj. Nadalje je to pomenilo, da smo za dolo\u010den \u010das poslovili in odpravili vsak na svoj \u0161pancir. V tem oziru se je spletna komponenta delavnice izkazala za nepri\u010dakovan blagoslov. Omogo\u010dila je, da smo se lahko sodelujo\u010de in sodelujo\u010di razkropili ne le po Ljubljani, kjer bi se sicer sprehajali, temve\u010d po vsej Sloveniji in tudi onkraj njenih meja. Tako smo nazadnje lahko sli\u0161ali pri\u010devanja z zelo razli\u010dnih lokacij: iz samega sredi\u0161\u010da mesta, iz predmestij, s travnikov in gozdov.<\/p>\n

Re\u010di je treba, da je delavnica uspela. Njene uspe\u0161nosti seveda ne gre soditi zgolj po \u0161tevilu sodelujo\u010dih \u2013 pa \u017ee teh je bilo solidno \u0161tevilo! – temve\u010d po kvaliteti skupnega pogovora po individualnih sprehodih. In ta je bil nadvse zanimiv! Pa morda niti ne toliko zaradi zadev, ki so jih udele\u017eenke in udele\u017eenci izpostavili \u2013 \u010deprav, in to moramo nemudoma dodati, so prav vsi zaznali nekaj, kar bi najbr\u017e le malokdo drugi, tudi \u010de so pot zelo dobro poznali. Na teh izbranih poteh so skozi sprehod \u00bbizrazili\u00ab svojo lastno identiteto. Dokaj dolg pogovor je bil zanimiv (in pravzaprav lep) tudi zato, ker je bilo mo\u010d pri sodelujo\u010dih opazovati sam proces odkrivanja predhodno ne(za)znanega v sicer dobro znani okolici.<\/p>\n

Nekaj vtisov, kot re\u010deno, si lahko preberete spodaj, v zapisih Kaje Poteko, Mance Voje, Rajka Mur\u0161i\u010da in Bla\u017ea Baji\u010da ter vizualnem zapisu Ivana Mija\u010devi\u0107a.<\/p>\n

\n

KAJA POTEKO<\/p>\n

Merleau-Ponty, filozof, ki je v svojih delih na specifi\u010den na\u010din nadaljeval Husserlov fenomenolo\u0161ki projekt, je v jedro svojega raziskovanja postavil tezo, da telesna percepcija predhaja kognitivni. \u0160e preden svet spoznavamo konceptualno v kogniciji, tako Merleau-Ponty, ga spoznavamo s telesom. Kaj se zgodi, ko se \u017eelimo vrniti na mesto, ki predhaja znanju, o katerem pa znanje vselej govori? Zdi se, da natanko v to smer ciljajo \u010dutni sprehodi, ki v fokus postavijo telo ter nam nalagajo odpiranje vseh \u010dutov in pozornost, da bi lahko videli, sli\u0161ali, vonjali, okusili, se dotikali, predvsem pa – bili dotaknjeni.<\/p>\n

Ker so na\u0161a telesa vpeta v prostor, vgrajena v prostorski in dru\u017ebeni kontekst, zaznava ni nikoli nevtralna, zato tudi odpiranje \u010dutov, pomeni odpiranje, ki je zaznamovano z obstoje\u010do situacijo. Ko stopim iz hi\u0161e, zasli\u0161im petje ptic in veter, sli\u0161im zvok lastnih korakov, pa tudi odmevanje bolni\u0161ni\u010dne sirene. Pot skozi pografitiran podhod me pripelje do \u0161ole, kjer odmeva igra otrok na \u0161olskem dvori\u0161\u010du, obenem pa tudi ti\u0161ina na igri\u0161\u010du sosednjega vrtca \u2013 \u017eivljenje se postopoma vra\u010da nazaj, nekoliko \u0161torasto, na kar me opozori dialog dveh star\u0161ev pred \u0161olo, ki se spra\u0161ujeta o smiselnosti pokoronskih ukrepov. \u0160torasto ali ne, se je nazaj sploh vredno vrniti? Starej\u0161i grafit znanega provokativnega umetnika, t.i. vzorec iz otro\u0161tva, ki se na zidu pred mano razgalja skozi podobo medsebojno povezanih \u00bbzajcev\u00ab, govori o nasprotnem. To zdaj ni novo, to zdaj deluje v slu\u017ebi starega in stopa v smeri, ki je za\u010drtana \u017ee dolgo, smeri \u00bbre\u0161evanja\u00ab posledic s krepitvijo njihovih vzrokov … Zdaj samo bolj zgo\u0161\u010deno in pospe\u0161eno… kakor je bil pospe\u0161en tudi moj korak ob ugotovitvi, da sem jih v 20 minut \u017eelela natrpati preve\u010d. Ta odlo\u010ditev je bila slaba, saj me je hitrost oropala natanko tistega, kar bi me lahko iztrgalo iz navade in mi dalo \u010das za opa\u017eanje sicer spregledanega. Ob zaklju\u010dku opazim \u0161e grafit, ki je v sihnronizaciji z ostalimi politi\u010dnimi grafiti zapisan v jasnem, hitro razumljivem jeziku: \u00bbDelavce na varno, politke v tovarno!\u00ab Odziv od spodaj, na ukrepe od zgoraj. Opazim tudi, da njegovega dvojnika par deset metrov stran, na fasadi za po\u0161to, ve\u010d ni \u2013 \u017eivel je zgolj malo dlje od muhe enodnevnice.<\/p>\n

Kako dolgo bodo sporo\u010dila iz bli\u017enje preteklosti in obstoje\u010dega trenutka ciljala v isto smeri? Pogled na kolesarnico pred hi\u0161o, ki je v teh dneh postala politi\u010dno orodje par excellence, me je spomnil, kje bom \u010dez dva dni. Kot je zapisal \u017ee Dewey: so stvari v telesu, ki so mu tuje, in so stvari zunaj telesa, ki mu pripadajo.<\/p>\n

\"Graffiti<\/p>\n

\n

Manca Voje Stopinje v mestu \u2013 delavnica<\/p>\n

\"PathNahajala sem se na delu Poti ob \u017eici, v bli\u017eini Dolgega mostu.<\/p>\n

\u017de v pri\u010dakovanju za\u010detka delavnice me je na vrtu spremljal glasen in konstanten zvok razli\u010dnih ptic; to se mi je zdel prevladujo\u010d zvo\u010dni pojav \u017ee vsaj skozi celotno karanteno – ali pa so zdaj zvoki ptic le bolj pri\u0161li do izraza.<\/p>\n

Iz za\u010detne pozicije sem se po mehki in rahlo mo\u010dvirnati trati odpravila v predhodno izbrano smer sprehoda. Ko sem z vrta stopila na pot, sem \"Greenpomislila, da je res lep dan: son\u010dni \u017earki so prodirali skozi kro\u0161nje dreves in ustvarjali prijetno svetlobo. Poleg ptic sem zdaj sli\u0161ala tudi zvok peska pod nogami.<\/p>\n

Med hojo sem pogled usmerjala v vsako smer pred seboj in moje misli je nato prevzela neenakomerno poko\u0161ena trava ob straneh poti; za trenutek sem se spra\u0161evala, zakaj je tako.<\/p>\n

V naslednjih nekaj korakih sem razmi\u0161ljala, kako nimam ob\u010dutka, da sem v mestu, \"Thesaj sem bila sredi \u010dudovite urejene narave. Sre\u010dala sem le dve osebi. Nikogar nisem sli\u0161ala govoriti, le z nekega vrta se je oglasil ka\u0161elj, na kar smo morda v tem \u010dasu bolj pozorni.<\/p>\n

Spoznala sem, da \u0161e nikoli nisem hodila sama po tem odseku poti, pa stanujem v neposredni bli\u017eini \u017ee vsaj tri leta. Prvi\u010d sem se torej res poglobila v do\u017eivljanje okolice, kar mi je prineslo posebno veselje. K temu je pripomogel \"View tudi\u00a0 ob\u010dutek ‘oksigeniranosti’ zraka – lahkotno dihanje, ki ga sicer, zaprta v sobi, ne zaznavam. Ves \u010das je pihal prijeten rahel veter.<\/p>\n

Na dotik sem pravzaprav pozabila, zato so bile impresije ve\u010dinoma vidne in slu\u0161ne. Le pod nogami sem \u010dutila strukturo tal. Vmes se je izmenjevala intenzivnost svetlobe: z mo\u010dnega sonca v sen\u010dnost in obla\u010dnost.<\/p>\n

Prej nisem vedela za vse stranske stezice, ki se \"Partodcepijo od glavne in so me zato precej navdu\u0161ile. Na pribli\u017eno polovici poti se je okrepil \u0161e zvok Grada\u0161\u010dice in avtoceste, ki se je skupaj s pticami dinami\u010dno spreminjal na razli\u010dnih odsekih poti.<\/p>\n

Stopila sem bli\u017eje k vodi, saj je bilo le na tej to\u010dki (fotografija levo) to najla\u017eje. Na najbolj oddaljeni to\u010dki sprehoda je bila vidna tudi avtocesta, ki jo je prej zakrivalo rastlinje.<\/p>\n

Ves \u010das delavnic sem \u010dutila\"The izjemen mir in spoznala, da me obi\u010dajno cel dan spremlja hrup naprav in \u010dlove\u0161kega govora. Zato je ta \u010das presekal vsakodnevnega, ker sem se odklopila od vsega tega.<\/p>\n

Ko sem se vra\u010dala nazaj na skupno nadaljevanje delavnice, sem imela \u0161e nekaj \u010dasa in zato zavila do zunanjega fitnesa. Na tablah z navodili za uporabnike me je takoj pritegnil in navdu\u0161il politi\u010den grafit (na sliki levo). Pri hoji skozi mesto vedno opa\u017eam \"Boardrazli\u010dne grafite, ki se jih odkriva kot velikono\u010dna jajca. Fotografirani grafit se mi je zdel najbolj urbana stvar na mojem sprehodu.<\/p>\n

Izku\u0161nja je bila zanimiva, ker nisem pri\u010dakovala, da bom v tako ‘navadni’ stvari zmogla izlu\u0161\u010diti senzori\u010dna opa\u017eanja. Na delavnico sem se prijavila prav zato, da se preizkusim v metodi, poleg tega pa sem si \u017eelela pri drugih udele\u017eenih sli\u0161ati opise prvih prakti\u010dnih primerov senzori\u010dne avtoetnografije.<\/p>\n

 <\/p>\n

\n

Bla\u017e Baji\u010d<\/p>\n

Po dnevu predavanj, delavnice. \u0160e dobro, da je ve\u010dji del teh sestavljen iz poslu\u0161anja (ne pa govorjenja), iz hoje (ne pa sedenja)!<\/p>\n

Sprehod sem izkoristil, da sem mimogrede dol odnesel smeti (dol \u2013 \u010de stanuje\u0161 v bloku, ven \u2013 \u010de stanuje\u0161 v hi\u0161i). Ko sem odprl vrata stanovanja, me je nekoliki presenetila odsotnost izrazitih vonjav. \u010ce se preseli\u0161 v zate nov blok, tik pred vse splo\u0161nim lock-downom, in ta blok (s)pozna\u0161 v nenavadnem obdobju, ko so ljudje bili prisiljeni ostajati doma in dolg\u010das o\u010ditno preganjajo s preizku\u0161anjem kuharskih in pekovskih receptur, ko so skupni prostori bili vsak dan temeljito o\u010di\u0161\u010deni in razku\u017eeni, ko se sosed odlo\u010di kaditi ob odprtem oknu na stopni\u0161\u010du, se pa\u010d navadi\u0161, da ob tistih redkih prilo\u017enostih, ko kon\u010dno zapusti\u0161 stanovanje (pa to ni pozno zve\u010der), da blok prevevaj izrazite vonjave. Tokrat ni\u010d. Stopni\u0161\u010de je brez opanega (!) vonja, niti tistega po zatohlosti in starem.<\/p>\n

\"Staircase<\/p>\n

\u017de sprehod po stopnicah je kul, pa\u0161e si pretegnit noge. Zazdi se mi, da je \u0161op klju\u010dev v \u017eepu nenavadno te\u017eak in glasen.\u00a0 Zunaj je toplo, rahel vetri\u010d, prijetno. Smeti odvr\u017eem \u2013 oziroma moram re\u010di na silo stali\u010dim skozi re\u017eo \u2013 v enega tistih razmeroma novih \u00bbunderground\u00ab smetnjakov. \u010ceprav je baje ena od njihovih prednosti v tem, da prepre\u010dujejo \u0161irjenje neprijetnih vonjav, jim danes to nikakor ne uspeva. Mogo\u010de je pritisk, ne vem. No, pa saj tudi sicer ni dosti bolje.<\/p>\n

\"Underground<\/p>\n

Nadaljujem mimo parka, kjer je sli\u0161at pogovor in smeh klo\u0161arjev, ki tam pridno hengajo, bli\u017enje trgovine in lokala, kjer sicer ko so stvari \u00bbnormalne\u00ab prirejajo koncerte. Nekaj sem se jih tudi udele\u017eil\u00a0 … najbolj mi je v spominu ostal koncert Nemcev Embryo, \u010deprav je bil za v pozabo. Zavem se, da se kar nekako nostalgi\u010dno spominjam \u00bbdobrih starih \u010dasov\u00ab, ko smo hodili na koncerte in spili kak\u0161no pivo. Lokal so sicer ravno nekaj dni nazaj odprli, a \u0161e zdale\u010d ni tak, kot se ga spomnijam, poln ljudi, dokaj glasen, \u00bbzamegljen\u00ab. Deluje, po tiho.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"Venue<\/p>\n

Naredim krog okoli kompleksa, kjer je plesni studio, in zavijem proti Ljubljanici. Vmes se ustavim in pogledam pti\u010djo hi\u0161ico, postavljeno na visok drog. Pti\u010dev ni bilo opaziti. Ne vem, zakaj, a zopet obrnem, nazaj proti bloku in se tako obsodim na zelo kratek sprehod. Pri smeteh \u2013 kaj je danes z mano pa temi smetnjaki!? \u2013 opazim lepo in bujno travo oz. rastje, ki je videti skoraj kot nekak\u0161na p\u0161enica, klasje je prav izrazito. Videti je zelo touchable \u2013 tudi je! Zgleda tudi, da bi bilo super le\u017eat v tak\u0161ni travi, \u010de ne bilo zraven smetnjakov in ceste … Klju\u010di v \u017eepu \u0161e vedno \u017evenketajo.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"Underground<\/p>\n

Zdelo se mi je, da sem bil zunaj \u017ee dolgo in da morda zamujam na nadaljevanje delavnice. Skorajda ste\u010dem po stopnicah, odklenem vrata in nazaj na kav\u010d. V zadnjih mesecih sem skoraj zvrtal luknjo vanj. Oziroma: prilagodila sva se drug drugemu.<\/p>\n

\n

Rajko Mur\u0161i\u010d<\/p>\n

Impresija solisti\u010dnega \u010dutnega sprehoda, 20. 5. 2020<\/p>\n

\u010ceprav sem se trudil odpreti vsem \u010dutom, je moj solo sprehod ozna\u010deval predvsem zvok, natan\u010dneje zven stopinj, ki so bile tokrat nekoliko mehkej\u0161e, saj sem nosil \u0161portne copate. Ritem korakov, enakomerno gibanje skozi zrak, ki sem ga ves \u010das \u010dutil na ko\u017ei kot veter, sta bili stalnica sprehoda.<\/p>\n

Zrak, ki se me je ves \u010das dotikal, v glavnem bo\u017eal od zadaj, je bil vla\u017een. Nisem ga ravno ob\u010dutil kot vla\u017ene brisa\u010de na ramenih, toda nekako sem imel ob\u010dutek prehoda v kopalnico ali iz nje.<\/p>\n

Poleg korakov sem ves \u010das sprehoda poslu\u0161al ptice, ki so preglasile tudi zelo hrupen promet na Tr\u017ea\u0161ki. Veliko ptic. Morda jih je dejansko vedno ve\u010d.<\/p>\n

Odlo\u010dil sem se pre\u010dkati \u017eeleznico oz. poiskati podhod, da se preizkusim v samoposlu\u0161anju podhodnega prehoda. No, vlak je pripeljal, \u0161e preden sem se pribli\u017eal prehodu, tako da sem vedel, da v podhodu ne bo neposrednega soo\u010danja s to jekleno maso. \u010ceprav je bil dale\u010d, sem si domi\u0161ljal, da se mi stopala tresejo zaradi njegove tona\u017ee.<\/p>\n

\"Underground<\/p>\n

Na sprehodu me je spremljal vonj sve\u017ee poko\u0161ene trave \u2013 ali pogled na enakomerno poko\u0161eno travo med bloki in na dvori\u0161\u010dih. Dotik te trave me je spomnil na nogometno igri\u0161\u010de. Nekdo je v oddaljeni preteklosti res znal odli\u010dno skrbeti za Branikovo pomo\u017eno igri\u0161\u010de.<\/p>\n

Porezana \u017eiva meja sicer ni oddajala svojega vonja, jo je pa bil izziv prijeti: ostrina porezanih vej je povsem druga\u010dna od mehkobe sve\u017ee poko\u0161ene trave.<\/p>\n

Ko sem kon\u010dno pri\u0161el do podhoda, sem najprej naredil nekaj posnetkov, nato pa se umaknil \u017eenski, ki je prav takrat hodila po tem tesnem podhodu. Ko sem se kon\u010dno premaknil skozenj, se je na drugi strani zasli\u0161al glas nekoga, ki je kar glasno narekoval nekaj nekomu v telefon. Vlaka od nikoder. Pa vendar: druga\u010den zrak v podhodu, posebna oja\u010ditev lastnih korakov in predstava odboja zvoka ter tudi dihanja in zraka. Ob\u010dutek, kot bi bil v zelo majhni sobici. Sklonjen in previden. Sam.<\/p>\n

\"The<\/p>\n

Nazaj grede sem se ustavil v pekarnici, kjer prodajajo veganske dobrote. Kadar ga pogrejejo, je burek tisti, ki ozna\u010duje vonj prostora. Tokrat ni bilo nobene gne\u010de. Pod masko sem vonjal samo svoj lasten izdih. A so pekarnice tako prijeten prostor: ko se prvi\u010d dotakne\u0161 kruha ali drugih zape\u010denih jedi, se vedno vrne\u0161 nazaj. In ko se zapro za teboj vrata in se utopi\u0161 v hrup mestne vpadnice, bi najraje stekel nazaj, v zavetje.<\/p>\n

\n

Ivan Mija\u010devi\u0107 – \u010cutni sprehod po okoli\u0161u ulice Ivana Tav\u010darja<\/p>\n

 <\/p>\n

\"Staircase<\/p>\n

    \n
  1. Strmo navzdol<\/li>\n<\/ol>\n

     <\/p>\n

    \"Behind<\/p>\n

    2. Za Zavodom Zavarovanja Zdravja Slovenije<\/p>\n

     <\/p>\n

    \"View<\/p>\n

    3. Skozi nabiralnik<\/p>\n

     <\/p>\n

    4. V \u0161estdestih sekundah slepo do javnih medijev – Po prepihu vas prepoznam<\/a><\/p>\n

     <\/p>\n

    \"My<\/p>\n

    5. S srebrnino ometanimi dlanmi na Kolodvorski<\/p>\n

     <\/p>\n

    \"Streetview<\/p>\n

    6. One na (o)sve\u017ee(ne)m zraku<\/p>\n

     <\/p>\n

    \"A<\/p>\n

    7. Prepovedana ustavitev in parkiranje, razen za dva P(rva) M(inista) ter veleposlani\u0161tvo nad njima<\/p>\n

     <\/p>\n

    \"The<\/p>\n

    8. Bratov\u0161\u010dina levo od vhoda<\/p>\n

     <\/p>\n

    \"The<\/p>\n

    9. Bratov\u0161\u010dina desno od vhoda<\/p>\n

     <\/p>\n

    \"The<\/p>\n

    10. Bratov\u0161\u010dina vizavi<\/p>\n

     <\/p>\n

    \"Two<\/p>\n

    11. Dva in ni\u010d so mno\u017eina<\/p>\n

     <\/p>\n

    \"The<\/p>\n

    13. Neomajni veliki slavist<\/p>\n

     <\/p>\n

    15. Za nosom z zanosom<\/a><\/p>\n

     <\/p>\n

     <\/p>\n

    \"Taxi<\/p>\n

    16. Tak si sodi\u0161\u010de – v 3 p.m. z dovoljenjem v MOL-u<\/p>\n

     <\/p>\n

    \"On<\/p>\n

    17. \u0160e na drugi strani sodstva<\/p>\n

     <\/p>\n

    \"Another<\/p>\n

    18. \u0160e pa \u0161e na drugi strani sodstva<\/p>\n

     <\/p>\n

    \"The<\/p>\n

    19. \u010cas pred (foto)kopijo<\/p>\n

     <\/p>\n

    \"Signs<\/p>\n

    20. \u0160e pa \u0161e pa\u0161e na drugi strani sodstva<\/p>\n

     <\/p>\n

    21. Predaja doma<\/a><\/p>\n

     <\/p>\n

     <\/p>\n

    \"Streetview<\/p>\n

    22. \u0160e pa \u0161e pa\u0161e pa grize na drugi strani sodstva<\/p>\n

     <\/p>\n

    \"Signs<\/p>\n

    23. \u0160e pa \u0161e pa\u0161e pa \u0161epa na drugi strani sodstva<\/p>\n

     <\/p>\n

    \"Pattern<\/p>\n

    24. V-tla-kovan pogled<\/p>\n

     <\/p>\n

    \"Sign<\/p>\n

    25. Pozor, 3 stopnice!!!<\/p>\n

     <\/p>\n

    \"Front<\/p>\n

    26. Ljubljane najbolj\u0161e<\/p>\n

     <\/p>\n

    \"Fa\u00e7ade<\/p>\n

    27. Mara Ton<\/p>\n

     <\/p>\n

    \"Street<\/p>\n

    28. Podoba za mojo slino<\/p>\n

     <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Leto 2020 je leto improviziranja in eksperimentiranja. Razlog je znan. Tako imenovano socialno distanciranje, ki seveda ni ni\u010d drugega kot fizi\u010dno distanciranje, je v slu\u017ebi prepre\u010devanja \u0161irjenja virusa Covid-19 poseglo tudi v izvedbo Sejma akademske knjige Liber.ac. Ta je bil, kot vsako leto, namenjen promociji akademske knji\u017ene produkcije v \u0161ir\u0161i javnosti, a je tokat potekal […]<\/p>\n","protected":false},"author":384,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-717","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"acf":[],"yoast_head":"\n\u010cutni sprehod \u201cna daljavo\u201d - Sensory transformations - SENSOTRA<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_US\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"\u010cutni sprehod \u201cna daljavo\u201d - Sensory transformations - SENSOTRA\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Leto 2020 je leto improviziranja in eksperimentiranja. Razlog je znan. Tako imenovano socialno distanciranje, ki seveda ni ni\u010d drugega kot fizi\u010dno distanciranje, je v slu\u017ebi prepre\u010devanja \u0161irjenja virusa Covid-19 poseglo tudi v izvedbo Sejma akademske knjige Liber.ac. Ta je bil, kot vsako leto, namenjen promociji akademske knji\u017ene produkcije v \u0161ir\u0161i javnosti, a je tokat potekal […]\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Sensory transformations - SENSOTRA\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2020-09-21T07:10:12+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2021-10-11T12:06:20+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/wp-content\/uploads\/sites\/75\/2020\/09\/poteko1-300x169.jpg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"blazb\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"blazb\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"14 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/\"},\"author\":{\"name\":\"blazb\",\"@id\":\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/#\/schema\/person\/59c0c55477214bbb9bf50ba5980243ce\"},\"headline\":\"\u010cutni sprehod \u201cna daljavo\u201d\",\"datePublished\":\"2020-09-21T07:10:12+00:00\",\"dateModified\":\"2021-10-11T12:06:20+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/\"},\"wordCount\":2805,\"commentCount\":0,\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/wp-content\/uploads\/sites\/75\/2020\/09\/poteko1-300x169.jpg\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/\",\"url\":\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/\",\"name\":\"\u010cutni sprehod \u201cna daljavo\u201d - Sensory transformations - SENSOTRA\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/wp-content\/uploads\/sites\/75\/2020\/09\/poteko1-300x169.jpg\",\"datePublished\":\"2020-09-21T07:10:12+00:00\",\"dateModified\":\"2021-10-11T12:06:20+00:00\",\"author\":{\"@id\":\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/#\/schema\/person\/59c0c55477214bbb9bf50ba5980243ce\"},\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-US\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"@id\":\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/wp-content\/uploads\/sites\/75\/2020\/09\/poteko1.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/wp-content\/uploads\/sites\/75\/2020\/09\/poteko1.jpg\",\"width\":1376,\"height\":774},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"\u010cutni sprehod \u201cna daljavo\u201d\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/#website\",\"url\":\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/\",\"name\":\"Sensory transformations - SENSOTRA\",\"description\":\"\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-US\"},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/#\/schema\/person\/59c0c55477214bbb9bf50ba5980243ce\",\"name\":\"blazb\",\"url\":\"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/author\/blazb\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"\u010cutni sprehod \u201cna daljavo\u201d - Sensory transformations - SENSOTRA","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/","og_locale":"en_US","og_type":"article","og_title":"\u010cutni sprehod \u201cna daljavo\u201d - Sensory transformations - SENSOTRA","og_description":"Leto 2020 je leto improviziranja in eksperimentiranja. Razlog je znan. Tako imenovano socialno distanciranje, ki seveda ni ni\u010d drugega kot fizi\u010dno distanciranje, je v slu\u017ebi prepre\u010devanja \u0161irjenja virusa Covid-19 poseglo tudi v izvedbo Sejma akademske knjige Liber.ac. Ta je bil, kot vsako leto, namenjen promociji akademske knji\u017ene produkcije v \u0161ir\u0161i javnosti, a je tokat potekal […]","og_url":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/","og_site_name":"Sensory transformations - SENSOTRA","article_published_time":"2020-09-21T07:10:12+00:00","article_modified_time":"2021-10-11T12:06:20+00:00","og_image":[{"url":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/wp-content\/uploads\/sites\/75\/2020\/09\/poteko1-300x169.jpg","type":"","width":"","height":""}],"author":"blazb","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"blazb","Est. reading time":"14 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/"},"author":{"name":"blazb","@id":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/#\/schema\/person\/59c0c55477214bbb9bf50ba5980243ce"},"headline":"\u010cutni sprehod \u201cna daljavo\u201d","datePublished":"2020-09-21T07:10:12+00:00","dateModified":"2021-10-11T12:06:20+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/"},"wordCount":2805,"commentCount":0,"image":{"@id":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/wp-content\/uploads\/sites\/75\/2020\/09\/poteko1-300x169.jpg","inLanguage":"en-US","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/","url":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/","name":"\u010cutni sprehod \u201cna daljavo\u201d - Sensory transformations - SENSOTRA","isPartOf":{"@id":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/wp-content\/uploads\/sites\/75\/2020\/09\/poteko1-300x169.jpg","datePublished":"2020-09-21T07:10:12+00:00","dateModified":"2021-10-11T12:06:20+00:00","author":{"@id":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/#\/schema\/person\/59c0c55477214bbb9bf50ba5980243ce"},"breadcrumb":{"@id":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-US","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-US","@id":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/#primaryimage","url":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/wp-content\/uploads\/sites\/75\/2020\/09\/poteko1.jpg","contentUrl":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/wp-content\/uploads\/sites\/75\/2020\/09\/poteko1.jpg","width":1376,"height":774},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/2020\/09\/21\/cutni-sprehod-na-daljavo\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"\u010cutni sprehod \u201cna daljavo\u201d"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/#website","url":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/","name":"Sensory transformations - SENSOTRA","description":"","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-US"},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/#\/schema\/person\/59c0c55477214bbb9bf50ba5980243ce","name":"blazb","url":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/author\/blazb\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/717","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/wp-json\/wp\/v2\/users\/384"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=717"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/717\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1003,"href":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/717\/revisions\/1003"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=717"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=717"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/blogs.uef.fi\/sensotra\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=717"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}